Manuela se je naši nogometni družini pridružila letos poleti, ko je iz daljne Argentine prišla v Ljubljano. Poleg ljubezni do nogometa nas je hitro navdušila tudi s svojo drugo strastjo – fotografijo. S svojim objektivom redno ujame utrinke s treningov, tekem in dogajanja v našem klubu ter tako ohranja spomine na številne lepe trenutke. Njena zgodba je zgodba o novih začetkih, prijateljstvu, sprejetosti in ljudeh, ki jih poveže nogomet, ne glede na to, od kod prihajajo.
V kratkem pogovoru smo jo povprašali o življenju v Argentini, prihodu v Slovenijo, ljubezni do nogometa in fotografije ter o tem, kaj ji danes pomeni ŽNK Ljubljana.
1. Nam lahko poveš nekaj o sebi in svojem življenju v Argentini, preden si prišla v Slovenijo?
Pred prihodom v Slovenijo sem živela v Buenos Airesu v Argentini. Študij novinarstva sem že zaključila in delala na različnih področjih, povezanih s komuniciranjem. Največ časa sem rada preživljala s prijatelji in družino, se ukvarjala s športom ter se lotevala različnih hobijev in manjših projektov. Takrat sem si zelo želela potovati, spoznavati nove kraje in poskusiti nekaj drugačnega. Ljubljano sem obiskala že nekaj let prej in mi je bila zelo všeč, zato se mi je, ko se je ponudila priložnost za prihod v Slovenijo v okviru prostovoljskega projekta, zdela odlična izbira.
2. Kako si izvedela za ŽNK Ljubljana in kaj te je prepričalo, da si postala del našega kluba?
Za klub sem izvedela, ko sem iskala ekipo, v kateri bi lahko igrala nogomet. Nekaj let pred tem sem začela igrati s prijatelji v Argentini in želela sem nadaljevati tudi po selitvi v Ljubljano, vendar skoraj eno leto nisem našla ustrezne ekipe. Nato sem kontaktirala ŽNK Ljubljana. Odgovorili so mi še isti dan in me povabili, da se že naslednji dan udeležim treninga. Dekleta so me od prvega trenutka sprejela zelo lepo. Čeprav sem bila nova v ekipi, imela precej manj izkušenj in nisem govorila slovenskega jezika, so se zelo potrudila, da sem se počutila vključeno. Takoj sem se počutila sproščeno in se imela lepo, zato sem si želela ostati.
3. Pogosto fotografiraš in snemaš naše treninge ter tekme. Kako se je začela tvoja strast do fotografije?

V moji družini se je veliko ljudi vedno zanimalo za fotografijo, zato mislim, da sem zanimanje zanjo podedovala tudi sama. Fotografiranje me je vedno veselilo, vendar je bilo do nedavnega predvsem hobi. Svojega fotoaparata nisem imela vse do pred nekaj leti, pred prihodom v Slovenijo pa sem največkrat fotografirala svoja mlajša brata med nogometnimi tekmami ob koncih tedna. Po selitvi v Slovenijo sem imela nekoliko več prostega časa, poleg tega pa je bilo vse tako blizu in dostopno, da sem začela kontaktirati različne športne ekipe in medijske skupine ter jih spraševati, ali se lahko pridružim in fotografiram. Vsi so me zelo lepo sprejeli in mi omogočili sodelovanje. Tako sem se fotografiranja pravzaprav učila skozi prakso, z obiskovanjem različnih dogodkov. Ko sem začela fotografirati vse pogosteje, sem ugotovila, kako zelo v tem uživam.
4. Kaj ti je najbolj všeč pri tem, da si del ekipe in da klub podpiraš tudi v ozadju?
Najljubši del so zagotovo treningi z dekleti. Rada preživljam čas z njimi, se zabavam in spoznavam vsako posebej. Zelo rada obiskujem tudi tekme mlajših selekcij, saj je lepo videti, koliko veselja jim prinaša igranje nogometa. Ko govorimo o pomoči klubu, se res vidi, koliko vsaka posameznica prispeva k temu, da klub deluje in ima takšno podobo, kot jo ima. Z veseljem pomagam, kjer koli lahko. Če lahko k temu prispevam tudi s fotografiranjem, še toliko bolje. V tem resnično uživam, zato mi je vedno v veselje narediti kaj za klub.
5. Kaj ti pomeni ŽNK Ljubljana in kakšne so tvoje dosedanje izkušnje s klubom ter ljudmi v njem?
Klub mi danes pomeni zelo veliko. Dekleta so me sprejela že od prvega dne in mi dala občutek, da sem ena izmed njih, čeprav nisem govorila slovenskega jezika, sem bila nova v nogometu in sprva skoraj ničesar nisem razumela. Dekleta so izjemno nadarjena, a so bila kljub temu zelo potrpežljiva in podporna. Sprejela so me v skupino, v kateri se večina med seboj pozna že vrsto let. Med njimi se resnično čuti, da jim je mar druga za drugo, in zelo sem vesela, da sem lahko postala del te zgodbe.
Manuela s svojo energijo, predanostjo in pripravljenostjo pomagati dokazuje, da je mogoče biti pomemben del ekipe tudi zunaj nogometnega igrišča. Veseli smo, da je postala del naše ŽNK Ljubljana družine in da s svojim objektivom ohranja številne nepozabne trenutke našega kluba. ❤️💙







